Življenje je ustvarjanje

Hitri kontakt

EPIKS uredništvo
041 791 211
info@epiks-modri.net

RIPITZ INOVACIJE d.o.o.
01/ 786 02 40
031 631 857
slavko@ripitz-inovations.com

sdk slovenije  

Ne gre za idejo Službe družbenega knjigovodstva, nekdanje javne službe za finančni nadzor, še manj pa za idejo obujanja spominov na to ustanovo ali razprave in šaljive ideje ponovne vzpostavitve česarkoli podobnega. Nasprotno, popolnoma smo proti takšnim neproduktivnim in represivnim ali konfliktnim narativom, ker smo prepričani, da se z zaostravanjem nadzora in kontrolo nikakor ne da doseči ničesar od tistega, kar je osnovna intenca okrajšave SDK Slovenija®. Zaradi izvirnosti ideje si zadržujemo avtorsko pravico do uporabe te okrajšave, razlago njene ideje in vsebine.

SDK Slovenija® je okrajšava za Skupnost družbenega kapitala Slovenije®. Ker živimo v eri interneta, gre za spletno družbeno skupnost, v kateri ni nobene članarine ali obveznosti, odprta pa je vsem, ki se ji želite pridružiti. S tem smo razložili prvo besedo v tej okrajšavi. Z besedo, idejo se začne vse, mar ne?!

Naslednji dve besedi v okrajšavi sta „družbeni kapital“. Naše pojmovanje slednjega se bistveno razlikuje od vseh dosedanjih razlag. Je izraz naših življenjskih in strokovnih izkušenj pri dolgoletnem inovatorskem delu na razvoju različnih tehnologij, izdelkov in storitev, projektov...in je celovit izraz naših pogledov na ustvarjalnost. Ustvarjanje (inoviranje) je tudi osrednja rdeča nit, ki je populariziramo na tem spletišču. Zato je tudi naš slogan in slogan tega spletišča „Življenje je ustvarjanje“. Ustvarjalnost je imanentna vsakemu posamezniku, zemljanu.

Vsako delo terja ustvarjalnost. Pri tem ne mislimo samo na delo, ki ga vsi moramo opravljati za zaslužek. „Delo“ so aktivnosti, torej z delom mislimo na kakršnekoli aktivnosti, tudi tiste v svojem prostem času. In tu se začenja bistvo našega razmišljanja, kako razumemo, kaj mislimo z „družbenim kapitalom“.

Kapital je sedaj pojem, vezan v razumevanju večine predvsem za ekonomsko-pravna in finančna razmerja med ljudmi, da ne rečemo za denar. Če ga danes imaš, živiš dobro, bolje kot drugi, nekateri pa odlično. Če ga nimaš, ne moreš preživeti. Sedaj je to, žal, večinoma odvisno od iznajdljivosti ne pa od ustvarjalnosti. Danes razen lastnikov kapitala in njihovih strokovnjakov malokdo razmišlja o naravi in praktični povezavi kapitala z ustvarjalnostjo ljudi. Lastniki kapitala so danes prisiljeni v to razmišljanje zaradi odvisnosti od sodobnih tehnologij, brez katerih ne morejo več uspešno poslovati. In kakšno je danes to, prevladujoče razmišljanje? Pravzaprav enako kot mu je sledil tudi Karl Marx v svojem delu „Kapital“. To, da je kapital resurs, ki se oplaja tako, da angažira in zaposluje druge resurse: stavbe, opremo...ljudi. Ljudi kapital smatra in dejansko šteje le za enega izmed resursov, za živi resurs. Enaki miselnosti povsod sledijo tudi dejanske zakonodaje. Le teoretično, predvsem akademsko in na različnih, nepovezanih znanstvenih področjih (necelovito), se ljudje nejasno za praktične implikacije ali spremembe obravnavajo kot „družbeni kapital“. Zato vidimo, da se večini ljudi, še zlasti neizobraženim in manj izobraženim, življenje poslabšuje, ter da nobene spremembe (sistemske reforme...itn.) teh trendov ne ustavijo. Nasprotno, čedalje več bolj bolj izobraženih ljudi (takoimenovani srednji sloj) se sooča z enako vsodo kot prejemniki socialne pomoči. Mi ne verjamemo v usodo. Še manj, da so za takšno stanje krive sodobne tehnologije in avtomatizacija, takšen ali drugačen sistem (vred s političnim) itn.

Ker menimo drugače: Ljudje so dejansko kapital in ne resurs. In, da je vsak zemljan lastnik tega, svojega kapitala. Menimo, da bi se vsakdo mogel zavedati razlike resničnega pomena med besedama kapital/resurs. Kaj (kdo) sem jaz? Kapital-ist ali njegov resurs? Če menite, da ste resurs, ste se zaklenili v mentalno kletko besede kapital. Sami ste pristali v prevladujoče razmišljanje, da ste zgolj le eden izmed (neživih) resursov kapitala, tako kot poslovna stavba, stroj, avtomat...in ste pravzaprav danes v enakem mentalnem položaju kot ludisti, angleški proletarci, ki so razbijali prve industrijske stroje, ki so na koncu dosegli nič. Kot kaže, zgodovina se ponavlja. Takratni, nespremenjen mentalni sklop danes vodi večino ljudi v strah in upor pred neustavljivo napredujočo avtomatizacijo, ki nadomešča delo ljudi. Namesto, da bi se ozavedeli, spremenili sedanji mentalni sklop. Zlahka. Odkrijete, kaj me/vas veseli delati? Če to veselja razvijam/te oziroma „delam/te“ na tem, ga lahko tudi „vnovčim/te“ oziroma oplajam/te. Pogoj za to je le en: da verjamete v to, da ste kapital in ne le eden izmed njegovih resursov. Vsak zemljan je rojen za življenje, da živi, deluje, torej za aktivnosti (nadovezujemo se na prej omenjeno, najširše pojmovanje „dela“) in samoumevno tudi za ustvarjalnost-ustvarjanje, ki je danes ključ uspešnosti. Vsak novorojeni zemljan je „za nekaj rojen“, v sebi nosi nek potencialni, skriti talent, kjer lahko najbolj prihaja do izraza njegova ustvarjalnost in največja motivacija za njeno praktično uporabo. Torej, gre zgolj za to, ali bo to resnico sploh in kdaj posameznik sam odkril v teku svojega življenja, razvijal ter manj ali več aktualiziral (na delovnem mestu, npr. s predlaganjem drobnih izboljšav ali enako v svojem prostem času). V življenju tako lahko in še zlasti danes uspe tudi človek, ki nikoli ni šel v šolo, kajti vsak se lahko uči in nauči, da ne rečemo strenira. Npr. (naredi sam...), že s pomočjo interneta. Ni težko skleniti to razlago s tem, da si vsakdo sam, ko enkrat sprejme in verjame, da je kapital in ne le eden njegov resurs, razloži, kaj je „družbeni kapital“. To, da sem le en njegov del. Z implikacijo, da sem to, le če se povežem/te v delovanju (aktivnostih oziroma delu) vsaj s še enim njegovim delom, človekom ali skupino. Ustvarjalnosti je namreč imanentno sodelovanje kot odločilni dejavnik uspešnosti. Sam, nepovezan človek danes veliko težje preživi kot nekoč. Danes živimo v družbi organizacij, informacijski družbi in ekonomski družbi. Slednja je osnova vsega. Več ljudi več več ve in več zmore, tudi z malo denarja. Še nekaj: ustvarjalnost je ključ produktivnosti. Produktivnost je edino egzaktno (količinsko in časovno) ekonomsko merilo (kazalnik). Neizprosno dejstvo je, da je raven produktivnosti v Sloveniji 20% pod povprečjem ravni produktivnosti v EU. V letih to pomeni, da bi bilo potrebno 3,08 let, da dosežemo povprečje produktivnosti v EU – ob idealni organizaciji in digitalizaciji (informatiziranosti družbe – ki je že drugje globoko v 4. industrijski revoluciji) in ob predpostavki, da ta čas nobena država v EU ne naredi nobenega napredka v produktivnosti! Naloga nemogoče? Mi smo prepričani, da ni! Realno je to izvedljivo v 5. do 6. letih, torej v 1 do 1,5 vladnem mandatu. Ob ustrezni spremembi mentalnega sklopa.

Zadnjo besedo v okrajšavi ni potrebno pojasnjevati. Najbolje jo izraža slogan: I love Slovenija!

V vsaki šali je zrno resnice. Šala-uganka: Če si kapital - po novem pojmovanju te besede (ne pa le eden njegovih resorsov oziroma edini „živi resurs“, ki zgolj dela za kapital – po sedaj prevladujočem razumevanju te besede), kdo je resnično „delodajalec“, kdo pa „delojemalec“ v primeru zaposlitvenega oglasa? Logično podvprašanje v pomoč: Kdo povprašuje po tvojih delovnih aktivnostih (=tvojem kapitalu), ki jih boš izvajal, če sprejmeš ponujeno zaposlitev? Nam se zdi logično, da je delodajalec zaposlenec. Seveda, če jamči tudi in predvsem ustvarjalnost – produktivnost, katere samoumevni del so stalne drobne ali večje izboljšave, samomotiviranost za delovno disciplino itn.. Nič pa ne deluje brez zavedanja o lastni odgovornosti, ki je vedno na prvem mestu. Odgovornost pa predpostavlja najprej obveznosti, potem pa pravice. Pragmatično menimo (iz izkušenj), da je to naravno zaporedje v dejanskem življenju, drugačno razumevanje pa se nam zdi iluzorno, idealistično ali različno (levo ali desno...) ideologizirano upanje-utopija, da je drugače.  

Vaše komentarje in sugestije sprejemamo na e-mail: info@epiks-modri.net. Kot vodilo, spodbudo ali grajo glede pobude za vsem odprto spletno družbeno skupnost SDK Slovenija®      

Kot rečeno, na tem spletišču promoviramo ustvarjalnost, predstavljamo različne konkretne projekte, pobude in odprte spletne družbene skupnosti, povezane z njimi. Konkretno, priporočamo, da si ogledate in odločite za pridružitev v http://epiks-modri.net/page/molin-insomnin-arelisin/ in druge spletne družabne skupnosti ali projekte.