Digitalizacija je danes najmanj razumljena beseda na svetu. Ni stvar prihodnosti, ker se že nekaj let v uporabnem smislu uporablja za svakodnevna opravila, ki zaobsegajo že vsa področja dela in življenja. Del digtalizacije so tudi kriptovalute. Ne kot stvar prihodnosti, ampak, kot rečeno, stvar sedanjosti, katere dogajanje ima že večletno zgodovino. Poglejte primer - KLIKNI!
Večina ljudi se sploh ne zaveda obstoja in praktičnega pomena kriptovalut. Ob odsotnosti kakršnihkoli praktičnih izkušenj pa se jih zaradi nepravih informacij in zmotnih prepričanj v glavnem napačno razume. Prvič, kriptovaluto se enači s fiat denarjem kot ga danes vsi poznamo (npr. dolar kot svetovni denar, evro kot denar držav članic evrskega območja, švicarski frank kot nacionalni denar itn.). Kriptovaluta ni denar, čeprav jo koristimo kot menjalno oziroma plačilno sredstvo namesto denarja in ob denarju. Kriptovaluta ne odpravlja fiat denarja, ampak dopolnjuje obstoječi finančno-monetarni sistem kot komplementarno menjalno oziroma plačilno sredstvo. Za veliko hitrejše in cenejše opravljanje opravil finančnih transakcij (npr. medsebojna prenakazila, nakazila, plačevanje nakupov itn.., kamorkoli, komurkoli in od koderkoli na svetu. Ker vse to opravimo preko interneta in s pomočjo pametnega telefona hitreje in brez ali z veliko manjšimi bančnimi provizijami ali provizijami "hitre" dostave gotovine. Slednje, npr. za nakazila v tujini znašajo tudi do 30%. To je osnovni namen kriptovalute, vendar ne edini. Drugič, čeprav kriptovaluta dejansko ni fizično oprijemljiva "stvar" (kot tudi ne sedanji "plastični denar"), ki bi jo lahko dvignili in imeli v denarnici, ampak je virtualna digitalna "stvar", vendar z realno tržno vrednostjo in dejansko ceno, ki se neverjetno hitro povečuje. Tretjič, vedno več kriptovalut že tudi kotira na svetovnih borza. V ZDA kriptovalute definirajo kot dobrino, v EU pa kot premoženje. Zaradi hitrih rasti dejanske vrednosti vedno več ljudi in organizacij vlaga v kriptovaluto kot donosno finančno naložbo, čeprav to ni bil njen osnovni namen. V Sloveniji donos iz naslova povečanja vrednosti kriptovalut ni obdavčen, obračunava pa se DDV na rudarjenje (mining). Zakonodaja glede kriptovalut še ni natančno definirana nikjer na svetu, ker gre za nov fenomen, ki se šele s prakso (uporabo kriptovalut) lahko počasi pojasnjuje. Tretjič, fiat denar je podvržen inflaciji zaradi nenehnih novih emisij in povečevanja količine denarja v obtoku s tiskanjem novih količin bankovcev in kovancev, ki zato, to tudi vsi vemo, vsak dan izgubljajo svojo realno vrednost. Večina pa ne ve, da kriptovalute niso podvržene izgubljanju svoje vrednosti in cene zaradi inflacije denarja, za kar se jih uvrščajo v skupino med plemenite kovine, za katere vsi vemo, da ohranjajo svojo vrednost in ceno, izraženo v fiat denarju. Kriptovaluta se vedno bolj uporablja in sprejema kot plačilo za nakupe oziroma prodajo vseh izdelkov in storitev, in sicer ne glede na višino cene in vrsto izdelka ali storitve. Prva kriptovaluta BitCoin je nastala leta 2009, takoj po globalni finančni krizi leta 2008 kot rešitev, danes je to jasno, ki lahko blaži ali odpravi pomanjkljivosti sedanjega finančno-monetarnega sistema, saj ta več ne onemogoča rast in izhod svetovne ekonomije in nacionalnih ekonomij iz recesije. Kriptovaluta je tehnološka inovacija, ki jo je omogočil internet in sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) ter internet stvari (IoT).
Kriptovaluta deluje na osnovi tehnologije blockchain, po slovensko tehnologije verige blokov ali po domače digitalnega knjigovodstva. Kriptovaluto za razliko od denarja proizvajajo računalniki. Proces proizvodnje se imenuje rudarjenje (mininig). Blockchain, rudarjenje in številni drugi novi izrazi, npr. digitalizacija so novi pojmi, ki se jih je potrebno naučiti, da se razume kriptovaluta. Splošna nevednost glede tega je razlog, da je kriptovaluta najmanj razumljen fenomen 4. industrijske revolucije, ki dogaja vsaj že deset in v osnovi katere je digitalizacija. Digitalizacija ustvarja čedalje več novih, pametnih (smart, intelligent) tehnologij, proizvodov in storitev. Pospešek oziroma razmah ustvarjalnosti in digitalnih inovacij pa je, kot rečeno, spodbudila globalna finančna kriza leta 2008 in jih narekuje ekonomska recesija, ki traja še danes. Digitalizacija terja osebni in organizacijski razvoj s spremembo obstoječih prepričanj in zastarelih znanj, da bi se hitreje uveljavila v vsakdanji praksi poslovanja in življenja. Države, ki jim to bolj uspeva so ekonomsko uspešnejše. Uspeva pa jim bolj zato, ker ljudje in organizacije več in z manj odpora sprejemajo in uporabljajo ponujene digitalizirirane storitve in izdelke. S tem pridobivajo nove izkušnje in se hitrje učijo in obvladujejo nove stvari.
Kljub temu, da se stotine različnih kriptovalut koristi v svetu že skoraj deset let, pa uporabno znanje o njih še ni dostopno večini ljudi, čeprav se o tem veliko piše na internetu. To ponazarja spodaj priložena slika ene izmed številnih raziskav javnosti v svetu. Zato ni nIč narobe, če ste med tistimi, tako kot torej večina ljudi, ki ne veste sploh nič ali zelo malo o kriptovalutah. Mi imamo za seboj leta strokovnih in praktičnih izkušenj s kriptovalutami in tudi drugimi digitalitizarinimi, "novimi stvarmi", ki so enako tako kot kriptovalute večini "nerazumljive". Naš namen je, da vam tu in na tem spletišču omogočimo čimveč uporabnih informacij in praktičnih znanj glede kriptovalut in njihove konkretne uporabe. Vsak posameznik ali organizacija nas glede tega lahko kontaktira po e-pošti na info@epiks-modri.net ali na druge ponujene načine na tem spletišču.
CENA IN STROŠKI KRIPTOVALUT
Cena kriptovalut se za razliko od denarja oblikuje in je odvisna od ponudbe in povpraševanja. Na njihovo vrednost vpliva veliko dejavnikov. Več, ko je ljudi in organizacij, ki jih uporablja, bolj se povečuje njihova vrednost. Zato je zelo pomemben namen in uporabnost kriptovalute. Bolj, ko določena kriptovaluta zadovoljuje stvarne potrebe ljudi najde več uporabnikov. Poleg namena je pomembna tudi organizacija. BitCoin je bil prva kriptovaluta (od leta 2009), ima največji delež trga (ki pa se zadnja leta opazno zmanjšuje) in najvišjo ceno. Nastajajo mnoge nove kriptovalute in je ta številka že blizo ali čez tisoč. Večina pa jih je tako kot BitCoin organizacijsko decentraliziranih in odprtega tipa. Le-te so popolnoma prepuščene slepim mehanizmom delovanja svobodnega trga.To pomeni, da ni možno ugotoviti identitete njenih uporabnikov niti ne obstaja neka organizacija, ki jih organizacijsko upravlja in planira. Netransparentnost in nezmožnost zunanjega vpogleda ali kontrole plačilnih transakcij je BitCoinu kmalu po nastanku hitro povečala popularnost in rast, ker je pritegnil maso uporabnikov, ki so ga med drugim začeli uporabljati tudi za pranje denarja in prepovedane dejavnosti (terorizem, trgovina z orožjem, mamili, pornografijo itn.). Netransparentnost decentraliziranih in odprtih kriptvalut vpliva tudi na to, da je njihova cena zelo volatilna, to je močno niha navzgor in navzdol. To povečuje tveganje vlagatelja. Pri centraliziranih kriptovalutah zaprtega tipa pa je drugače tako glede transparentnosti kot glede organizacije in odgovornosti za upravljanje in planiranje. Transparentnost je predpisana z obvezno identifikacijo stvarne identitete vsakega novega uporabnika, ki ji rečemo KYC standard (Know Your Customer – Poznaj svojo stranko). To pomeni, da vsak novi uporabnik mora pri registraciji priložiti osebni dokument in en novejši plačan račun na svoje ime, potrjeno s strani banke ali pošte, da se vidi, da je osebni dokument pristen. S tem je preprečeno pranje denarja in druge nedovoljene finančne transakcije. Organizacijsko centralizirana in zaprta kriptovaluta pomeni tudi to, da obstaja združba, ki jo profesonalno upravlja in planira. Ni prepuščena delovanju slepega svobodnega trga.To preprečuje nihanje (volatilnost) njene cene oziroma tečaja in zmanjšuje tveganje uporabnikov. Glede namena je večina kriptovalut narejenih za specifičen namen. Vedno bolj pa se kriptovalute uveljavljajo v marketinške namene in za pospeševanje prodaje različnih proizvodov in storitev. S tem jim narašča uporabna vrednost, kar zmanjšuje volatilnost in tveganje zmanjšanja vrednosti. Kot rečeno, kriptovalute so z izjemo izrecne prepovedi v petih ali šestih držav dovoljeno plačilno sredstvo v vseh drugih državah sveta. Npr. OneCoin je centralizirana in zaprta kriptovaluta, ki je bila razvita z namenom, da se jo uporablja za plačilo nakupa ali prodajo kakršnih koli izdelkov in storitev ne glede na panogo, velikost in vrsto organizacije ali višino prodajne cene. Ta namen istočasno zadovoljuje dejanske potrebe praktično vseh udeležencev, to je tako vlagateljev oziroma kupcev ali potrošnikov kot organizacij, ki ponujajo ali prodajajo storitv in izdelke, za katere kot plačilo sprejemajo tudi kriptovluto. Tak namen predstavlja varno osnovo, ker povečuje uporabno vrednost kriptovalute, ki zagotavlja veliko rast števila uporabnikov, transakcij in stabilno vrednost ter varno donosnost te kriptovalute. Za razliko od najstarejše kriptovalute BitCoin, ki ima maksimalno kapaciteto 21 milijonov enot (od katerih je že 76% izrudarjenih, rudarjenje novih pa je vse počasnejše) ima OneCoin maksimalno kapaciteto 120 milijard enot in neprimerljivo krajši čas rudarjenja zaradi nove blockchain tehnologije.
Rudarjenje je strošek proizvodnje kriptovalute. Na osnovi raziskav se ocenjuje, da se stroški rudarjenja gibljejo okoli 1/10-ne vrednosti kriptovalute. Temu je treba prišteti še manjše druge stroške. Kakorkoli, slednje pomeni, če odmislimo stroške »negativnih špekulacij« in zaslužke prekupčevalcev, ki drugim drago »prodajajo« že izrudarjene enote kriptovalut), da je večji del vrednosti izrudarjene kriptovalute dejansko v celoti nova dodana vrednost na razpolago kot plačilno sredstvo za njenega uporabnika, ki se še dodatno povečuje z donosnostjo iz naslova visoke rasti njene cene. ali z drugimi besedami, da kriptovalute pomenijo veliko povečevnje plačilne moči ljudi in organizacij ter predstavljajo velikanski novi vir in priložnost predvsem za revne, nezaposlene in vse druge ljudi na svetu ter za povečanje velikosti agregatnega povpraševanja in rešitve presežne ponudbe v svetu ter rasti svetovne in nacionalnih ekonomij. Seveda je razumljivo, da potemtakem predvsem banke ne gledajo na kriptovalute z naklonjenostjo, ker so do zdaj uživale monopolni položaj v svetu. Sedaj pa so se prisiljene (dobra stran digitalizacije) boriti za svoj tržni delež tako kot vse druge organizacije na svetu s povečevanjem kakovosti svojega dela in v dobrobit svojih strank in ne več le za svoje dobičke. Po drugi strani pa vse velike bančne in druge finančno-monetarne ustanove in vlade držav že razvijajo svoje kriptovalute in storitve zanje.